Avtor: Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije odločno nasprotuje predlogu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov podaja najostrejši protest nad predlogom sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Vlada RS potrdila dne 20. 4. 2017. V predlogu ne vidimo rešitev, ki bi objektivno lahko izboljšale kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev za bolnike. Prepričani smo, da bo učinek zakona ravno nasproten, saj se bodo s postopno ukinitvijo koncesij čakalne dobe le še podaljšale, vedno več pacientov pa bo prisiljenih storitve iskati v samoplačniških ambulantah. Predlog zakona je zaradi neenakopravne obravnave slovenskih zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov do javnih zavodov (in tujih ponudnikov!), diskriminacije mladih zdravnikov in zobozdravnikov ter omejevanja dela zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov, v očitnem nasprotju z Ustavo RS in evropskim pravnim redom. Z omejevanjem konkurence med izvajalci zdravljenja predlog pod vprašaj postavlja tudi neovirano izvajanje ustavne pravice zavarovanih oseb do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Zaradi vsega navedenega napovedujemo, da bomo sprejetju zakona nasprotovali z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi. Hkrati pozivamo, da zakona, zaradi njegove neskladnosti z Ustavo RS in evropskim pravnim redom ter preštevilnih pomanjkljivosti in popolnoma nesprejemljivih predlogov rešitev obstoječega sistema zdravstva, ne podprete.
Najodločneje nasprotujemo uzakonitvi prednostne pravice javnih zavodov do izvajanja zdravstvenih storitev, s čimer predlog zakona onemogoča nadaljnje podeljevanje koncesij domačim zasebnim izvajalcem. Ukrep je v očitnem nasprotju z evropskim konkurenčnim pravnim okvirom. Da sodijo zdravstvene storitve med tržne storitve po evropskem pravu, javna zdravstvena služba pa pod režim storitev splošnega gospodarskega pomena, je že desetletja vzpostavljena sodna praksa evropskega sodišča, enako določajo tudi vsi evropski predpisi s področja konkurenčnega prava. V tem okviru je po Pogodbi o delovanju EU vsem ponudnikom zagotovljena svoboda opravljanja storitev, svoboda ustanavljanja, državi pa je prepovedano dodeljevanje nedovoljenih državnih pomoči in prepovedano omejevanje konkurence med izvajalci. Vse našteto je Vladi RS dobro poznano, saj se pred Evropsko komisijo pravkar vodi postopek s prijavo zaradi nedovoljenih državnih pomoči, ki jih RS dodeljuje javnim zdravstvenim zavodom.
Na podlagi navedenega trdimo, da Vlada RS sistematično ignorira evropski pravni red, vendar ne v celoti: storitve, ki jih bodo v bodoče izvajali le še javni zavodi, lahko danes (in predlog zakona tega ne spreminja) v breme slovenske zdravstvene blagajne prosto (brez koncesije) opravljajo tuji zasebni izvajalci – za državno mejo ali pa v Sloveniji. Naša vlada namreč dosledno izpolnjuje vse zaveze do Bruslja, kadar je potrebno tujim izvajalcem omogočiti prosto izvajanje storitev za slovenske zavarovance, ko pa je potrebno enakopravno obravnavo zagotoviti domačim ponudnikom, evropski pravni red po mnenju vlade ne velja več.
Zasebni zdravniki in zobozdravniki se zato sprašujemo, kakšno korist imajo bolniki od tega nezakonitega favoriziranja javnih zavodov (in tujih ponudnikov) v razmerju do domačih zasebnih izvajalcev. V mandatu aktualne vlade je bilo po zaslugi Ministrstva za zdravje podeljeno rekordno nizko število koncesij, hkrati pa smo lahko priča najdaljšim čakalnim dobam v zgodovini, povečal se je delež bolnišnic z izgubo in mediji vsakodnevno poročajo o korupcijskih aferah v zdravstvu – seveda v javnih zavodih. Ob vsem govorjenju vlade o javnem zdravstvu, se povečuje ravno delež bolnikov v samoplačniških ambulantah, kar je neposredna posledica predolgih čakalnih dob. V razvitem svetu se pod pojmom javno zdravstvo razume javno financiranje zdravstvenih storitev, ki jih za bolnike izvajajo javni ali zasebni izvajalci. Iz vidika pravice bolnikov do pravočasnega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev je namreč vseeno, ali mu storitve zagotavlja ponudnik v zasebni ali v državni lasti. Takšne statusne oblike izvajalca, kot je javni zavod, pravzaprav nihče v Evropi ne pozna, saj gre za posebno pravno tvorbo, ki je bila z zakonom začasno ustvarjena v začetku devetdesetih let, zaradi prehoda na nov družbeni sistem, kasneje pa naj bi se ustrezno preoblikovala. Seveda se javni zdravstveni zavodi v naslednjih 25 letih niso statusno preoblikovali, saj so različni lobiji v načinu njihovega upravljanja in poslovanja kmalu našli lasten interes po nenadzorovanem odtekanju javnega denarja. Danes Vlada RS očitno še ne zaznava potrebe po njihovem preoblikovanju, pač pa celo ugotavlja, da so javni zavodi, izmed vseh alternativnih možnosti, najustreznejša oblika izvajanja zdravstvenih storitev, zato si zaslužijo, da jih vlada z novim zakonom zaščiti še pred konkurenco koncesionarjev. Zaradi takšnih neumnosti se nam v tujini upravičeno smejijo.
Nadalje opozarjamo na nerazumno diskriminacijo do mladih zdravnikov in zobozdravnikov, ki skladno s predlogom zakona pet let po pridobitvi licence (dovoljenje za samostojno delo), ne bodo mogli odpreti zasebne ambulante. Seveda pa bodo v Sloveniji, skladno z načelom prostega pretoka storitev in načelom svobode ustanavljanja, zasebne ambulante še naprej lahko ustanavljali mladi zdravniki in zobozdravniki iz drugih evropskih držav. Ukrep ni le diskriminatoren, ampak tudi nelogičen, saj bodo po mnenju predlagatelja iste osebe hkrati usposobljene za samostojno delo v javnem zavodu (ali pri drugem delodajalcu), ne pa v zasebni praksi. Ponovno je zaznati močan interes javnih zavodov po zadrževanju (v zaposlitvi) mladih zdravnikov in zobozdravnikov, ki bodo s tem še dodatno vzpodbujeni, da po pridobitvi licence zapustijo državo.
Po mnenju predlagatelja zakona tudi še ni nastopil čas, ko bi lahko zaposleni zdravniki in zobozdravniki pri drugem delodajalcu lahko delali pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse ostale zaposlene v Sloveniji. Ob tem imajo številni politiki polna usta o delitvi med javnim in zasebnim, kar naj bi veljajo za službe zdravnikov in zobozdravnikov (zato naj bi bilo potrebno njihovo delo čim bolj omejiti), nobene težave pa nimajo denimo z verigami zasebnih dobaviteljev, ki javnim zavodom prodajajo opremo, material in medicinske pripomočke po najvišjih cenah v Evropi, gradbenimi posli zasebnih izvajalcev (ki gradijo za javne zavode) in v zadnjem času aktualnim trgovanjem zasebnih finančnih investitorjev s terjatvami do slovenskih javnih bolnišnic.
Delitev med javnim in zasebnim pri izvajanju javnih služb v razvitih evropskih državah (in seveda po evropskem pravu) pomeni, da izvajalec javne službe s sredstvi, ki jih je prejel za njeno izvajanje, ne sme opravljati druge tržne dejavnosti. Ravno to počnejo javni zavodi, saj z opremo, ki je v lasti občin in države, opravljajo tržno dejavnost, denimo laboratorijske storitve, ki jih prodajajo koncesionarjem. Zato vsi javni zavodi ne ustvarjajo izgube – 54 zdravstvenih domov je v preteklih dveh letih ustvarilo 25 milijonov eurov čistega dobička, pri čemer Ministrstvo za zdravje ne zbira podatkov o tem, koliko dobička so ustanoviteljice (občine) prelile v svoje proračune in s tem trajno odvzele iz »javnega zdravstva«. Ob tem je zelo pomenljivo dejstvo, da je iz besedila predloga, ki ga je sedaj sprejela vlada, izpadla določba, po kateri ustanovitelji dobička (presežek prihodkov nad odhodki) javnemu zavodu ne bi mogli odvzeti.
Kakšne spremembe bo SZZZZS podprlo?
Sistem izvajanja javne službe v zdravstveni dejavnosti je potrebno na novo urediti z enotnim zakonom, ki bo javnim zavodom prinesel ustrezno poslovno avtonomijo (upravljanje z lastnim premoženjem, možnost nagrajevanja zaposlenih), vodstvom zavodom naložil ustrezno odgovornost za njihovo poslovanje, med ustanovitelje (država, občine) in poslovodstva zavodov pa vnesel jasno delitev pristojnosti in odgovornosti za nemoteno delovanje javne službe. Šele za tem je potrebno na novo urediti sistem podeljevanja koncesij, in sicer tako, da se organizirajo kot pooblastilo za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, ki ga lahko dobi zasebnik ali (preoblikovani) zdravstveni zavod, odvisno od tega, kdo bo lahko pri izvajanju javne službe bolnikom ponudil najboljše pogoje iz vidika cene, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev. V zdravniških organizacijah smo izhodišča za takšne spremembe in konkretne zakonske rešitve že zdavnaj pripravili, vendar jih ministrstvo zavrača kot »konceptualna nasprotja«, glede katerih z nami ne more najti soglasja. Kolikor bi Vlada RS kot »konceptualno« vodilo sprejela zagotavljanje najvišje koristi za paciente pri omejenem obsegu sredstev, bi z zdravniškimi organizacijami že od začetka govorila isti jezik.
Spoštovani, v SZZZZS smo vam pripravljeni razsežnosti škodljivosti predlaganega zakona in predloge rešitev predstaviti na posebnem delovnem srečanju. Za določitev termina srečanja vas bomo kontaktirali v kratkem. Gotovo še pred pričetkom poletja, ko bo Zakon predvidoma v obravnavi.
Izvršilni obor SZZZZS:
- Predsednica: Helena Mole, dr. med.
- Podpredsednica: Nada Puharič, dr. dent. med.
- Tajnik: Alenka Forte, dr. med.
- Blagajnik: Leon Lang, dr. med.
Člani IO: prim. Herbert Bernhardt, dr. med., Igor Dovnik, dr. med., Miro Lasbaher, dr. med., Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., Katja Žerjav, dr. med.
Pismo v tej obliki so prejeli:
- Predsednik države, gospod Borut Pahor
- Predsednik vlade, gospod dr. Miro Cerar
- Predsednik Državnega zbora, gospod dr. Miran Brglez
- Poslanske skupine: Stranka modernega centra, Slovenska demokratična stranka, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Socialni demokrati, Združena levica, Nova Slovenija, PS italijanske in madžarske skupnosti, nepovezani poslanci.
- Delovno telo Državnega zbora – Odbor za zdravstvo
- Ministrstvo za zdravje
- Mediji
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) je prostovoljno združenje skoraj tisoč zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki svojo dejavnost opravljamo na območju Slovenije. Naša poglavitna naloga je zavzemanje za izboljšanje pogojev za izvajanje in razvoj zasebne zdravniške dejavnosti, s ciljem, da bi našim uporabnikom (bolnikom) lahko zagotovili visokokakovostne in mednarodno konkurenčne zdravstvene storitve. SZZZZS je v letu 2017 tudi vodja Koordinacije zdravniških organizacij katere članice so še Zdravniška Zbornica Slovenije, Slovensko Zdravniško Društvo in FIDES.
