Avtor: Helena Mole, dr. med. (vodja KZO v letu 2017)

Koordinacija zdravniških organizacij, katere članice so Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Fides in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, nasprotuje spremembam, ki jih nedavno sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni službi prinaša na področje zdravstvenega delovanja. Kljub žalostnemu dejstvu, da je zakon sprejet, pa želimo izpostaviti njegove slabosti in pričakovane negativne posledice, ki jih zakon prinaša.

Krovne zdravniške organizacije ob tem ponovno opozarjamo na nespametno sprejemanje zakonov brez sodelovanja strokovne javnosti, kar se bo v prihodnosti gotovo pokazalo v negativnih posledicah pri samem izvajanju. Ne le za stroko, temveč posledično tudi za posameznika, ki bi pri sprejemanju vseh zdravstvenih zakonov, moral biti v središču. To je seveda bolnik.

Potrebno in pravilno se nam zato zdi, da spomnimo, da gre za politično zakonodajne odločitve in da neposredno delujoči v zdravstvenem sistemu žal nismo imeli besede in možnosti soodločanja. Ob tem pa hkrati zagotavljamo, da smo pripravljeni v skladu z našimi strokovnimi standardi in zdravniško etiko storiti vse, da slabe učinke v največji možni meri minimiziramo.

Ključne sporne točke sprejetega zakona:

1. Po mnenju KZO je neustrezna rešitev v skladu s katero bi predlog števila in vrst specializacij za območje celotne države oziroma za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti predlagal poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov ministrstva, predstavnika ZZS, predstavnika Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ter predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Najbolj sporno pri tem modelu odbora je, da ne upošteva mnenja stroke (torej nacionalnih koordinatorjev posameznih specializacij), dodatno pa, da v postopek določanja predloga števila in vrst razpisanih specializacij vključuje Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Zdravstveni zavodi imajo tako kar dvakrat možnost vplivati na število in vrsto razpisanih specializacij, prvič že z javljanjem potreb po posameznih specialistih, drugič pa v navedenem odboru.
2. Pri tem je ministrstvo določilo tudi, da je najmanj 10 % razpisanih specializacij na nacionalni ravni. To bo v praksi pomenilo, da bo večina specializacij razpisanih za posameznega izvajalca, na nacionalni ravni pa zgolj zakonsko določen minimum. Ob upoštevanju neustrezne politike kadrovanja v slovenskih javnih zdravstvenih zavodih, se bo po našem mnenju stanje na področju razpisovanja specializacij poslabšalo.
3. Potrebno je omeniti tudi opredeljevanje pacientov s strani specializantov družinske medicine, pediatrije ter ginekologije in porodništva. V zvezi s to ureditvijo menimo, da bo v praksi vodila v izkoriščanje specializantov, ki bodo opravljali delo specialista posamezne stroke (in zanj seveda odgovarjali), za to delo pa ne bodo ustrezno nagrajeni. Poleg tega, pa niti ni jasno kako bo ureditev, v skladu s katero mora specializant opravljati specializacijo po programu kroženja in hkrati imeti opredeljene paciente, sploh lahko delovala.
4. Kakor se že dlje časa opozarja, je Zakon o zdravniški službi krovni zakon, ki ureja opravljanje zdravniške službe, zato naj bi v svojem temelju uredil tudi vse postopke v zvezi s pridobivanjem pravic, ki so urejene v zakonu. Sprejet zakon v osnovi ureja zgolj materialne pravice, večino določb, ki se tičejo postopka pridobitve teh materialnih pravic pa prepušča v urejanje podzakonskim aktom, kar predstavlja neskladje z Ustavo Republike Slovenije, zato bi bilo pravilno, da se v najkrajšem možnem roku pristopi k celoviti spremembi tega področja.
5. Razpisi specializacij zdravnikov bi se naj po novem sistemu začeli izvajati že v letu 2018, pri tem pa sistem v veliki meri temelji na vzpostavljeni mreži javne zdravstvene službe, kakor jo določa 4. člen trenutno veljavnega Zakona o zdravstveni dejavnosti. Znano dejstvo je, da mreža javne zdravstvene službe v 25 letih, odkar je bila določena ta obveznost države, ni bila vzpostavljena in je težko verjeti, da bo le-to storjeno do začetka prihodnjega leta.
6. In nazadnje, a nikakor ne najmanj pomembno: sprejet zakon, brez hkratne spremembe Zakona o sistemu plač, ne omogoča reševanja perečega problema pomanjkanja zdravnikov v bolj zapostavljenih regijah. Sedanji Zakon o sistemu plač namreč delodajalcem onemogoča, da bi lahko, v kadrovsko deficitarnih zavodih, ustrezno bolje nagradili zdravnike. Možnosti boljšega nagrajevanja bi lahko pomenile dodatno vzpodbudo za zdravnike, da se zaposlijo prav v omenjenih regijah.

Helena Mole, dr. med. (vodja KZO v letu 2017)
Predsednica strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Dne 29. junija 2017 se je predsednica našega Strokovnea združenja tudi kot predsednica KZO udeležila novinarske konference vseh zdravniških organizacij. Na omenjeni konferenci so sodelovali Mladi zdravniki Slovenije, predsednica študentov, predsednica zdravniške zbornice Slovenije, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov FIDES, sekretar Slovenskega zdravniškega društva in predsednik Sindikata Praktik.um.

Govor predsednice SZZZZS Helene Mole si lahko ogledate preko spodnje povezave:

Restriktivni ukrepi ne omogočajo rešitev za skrajševanje čakalnih vrst

Avtor: Helena Mole, dr. med. (vodja KZO v letu 2017)
Zakaj ne podpiramo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti
 
Zdravniška zbornica Slovenije je, tako kot tudi Slovensko zdravniško društvo, Fides in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, nepolitična organizacija, ki združuje vse zdravnike in zobozdravnike v Sloveniji, ne glede na njihovo politično prepričanje. Člani zdravniške zbornice smo visoko usposobljeni strokovnjaki, katerim je država s podelitvijo licence zaupala skrb za zdravje ljudi. Ta skrb je tudi glavna povezovalna nit, ki nas združuje v to organizacijo.

Naše vsakodnevno delo z bolniki nam daje najširši vpogled v delovanje zdravstvenega sistema, vpogled v njegove svetle in temne strani. To poglobljeno poznavanje problematike slovenskega zdravstva nas je vodilo, da smo pripravili predloge za celovito zdravstveno reformo in jih ponudili vladi, ki se je pripravljala na prenovo zdravstvenega sistema v Sloveniji.

Primarna skrb vseh, ki se lotevajo zdravstvene reforme, bi morala biti skrb za bolnika. V slovenskem prostoru v zadnjem času nihče več ne govori o bolnikih, pač pa le o uporabnikih zdravstvenih storitev. Snovalec reforme se mora vprašati samo eno – kaj potrebujejo bolniki? Bolnika namreč zanima predvsem to, da strokovno usposobljen in ustrezno preverjen kader zanj opravlja zdravstvene storitve v ustrezno opremljenih prostorih, v razumnem roku, v katerem ne bo prišlo do poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja, z jasno določenim načinom plačila teh storitev. PIKA. Kdo je lastnik prostorov in opreme in kdo bo kril izgube izvajalca, za bolnika ni pomembno.

Glavni problem, ki onemogoča konsenzualno reševanje zdravstvene problematike, je v razumevanju pojmov javnega in zasebnega zdravstva. Javno je vse, kar financira država, zasebno pa to, kar bolnik plača iz svojega žepa. Drugačne opredelitve so zavajajoče. S tokratnim predlogom zakona se bo skrčila mreža izvajalcev, bolnik bo težje prišel do zdravstvene storitve, povečal se bo delež samoplačništva.

Zdravstvena reforma bo lahko izpeljana le s konsenzom tako političnih strank kot predvsem stroke, saj je preveč pomembna, da bi lahko bila žrtev peščice ljudi, ki skrivajo svoje lastne interese v lažni obljubi ohranitve javnega zdravstva.

Glede na to, da je zbornica pripravila resolucijo za izhod iz krize, se nam zdi nesprejemljivo, da lahko vlada zavrne sodelovanje s stroko z za nas žaljivim mnenjem, da želimo sprivatizirati slovensko zdravstvo. Ne gre za privatizacijo javnega zdravstva, pač pa za racionalnejši pristop k izvajanju zdravstvenih storitev, za kar je potrebna celovita zdravstvena reforma. Vedeti je treba, da predlogov za zdravstveno reformo, ki jih je predstavila zdravniška zbornica, niso pisali zasebni zdravniki, pač pa so skupno delo in mnenje Koordinacije zdravniških organizacij.

Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti daje prednost mreži javnih zdravstvenih zavodov, ki so po poročanju medijev v poslovanju pogosto neučinkoviti, imajo milijonske izgube in ne plačujejo niti prispevkov za zdravstveno in socialno zavarovanje za svoje zaposlene.

Ugotavljamo, da so številna koruptivna dejanja v zdravstvu posledica nepreglednosti delovanja javnih zdravstvenih zavodov, ki jih novela zakona favorizira.

Dokler vladajoča struktura ne bo razumela, da je v javnem zdravstvu potrebna tudi zasebna iniciativa, ki prinaša svež denar in s tem denarjem dopolni zdravstveno infrastrukturo, ustvari konkurenčnost in preglednost poslovanja ter naredi bolnikom dostopnejše javno zdravstvo, bomo težko izvedli celovito zdravstveno reformo. Predlagatelji tokratne novele so ujeti v koalicijski sporazum in nedopustno je, da tako pomemben zakon, kot je Zakon o zdravstveni dejavnosti, postane talec podpisa treh ljudi v koalicijski pogodbi. Videti je, da je zaveza koalicijskemu sporazumu pomembnejša kot dobrobit naših bolnikov.

Helena Mole, dr. med. (vodja KZO v letu 2017)
Predsednica strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na info@zdravniki-zobozdravniki.net