Ljubljana, 05. februar 2024 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije podpiramo prizadevanja sindikata FIDES za izboljšanje pogojev v katerih delamo in boljše vrednotenje našega dela. Prepričani smo, da je potrebno sprejete in podpisane dogovore spoštovati. Živimo pa v situaciji, ko se podpisanih dogovorov ne drži Vlada Republike Slovenije.

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ne more vplivati na delo svojih članov. Vsak od članov se tako samostojno odloča, kako bo delal v času stavke. Smo društvo in ne sindikat. Tisti, ki delamo s koncesijo smo pomemben del javnega zdravstva. Že dolgo opozarjamo na dejstvo, da naše javno zdravstvo ni tako, kot bi si ga zaslužili naši pacienti. Je povsem unikatno za razvito zahodno Evropo, po kateri se zgledujemo in bi ji želeli biti enaki. Pacienti so pri našem delu in v naših ordinacijah vseeno osrednji deležnik.

Za približanje našega javnega zdravstva razvitim zahodnoevropskim zgledom potrebujemo hitre in učinkovite rešitve. Bistvene so naslednje štiri:

  1. Pacient mora imeti svobodno izbiro zdravnika/zobozdravnika, ki ga bo obravnaval.
  2. Zdravnik/zobozdravnik mora imeti svobodo izbire kje in v kakšnem pravnem položaju bo delal (kot zaposleni zdravnik, zasebnik, svobodni ponudnik zdravstvenih storitev, …).
  3. Koncesije in plačevanje po programih je potrebno ukiniti. Za javno zbran denar lahko storitve izvaja vsak zdravnik/zobozdravnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Denar sledi pacientu. Storitve, ki spadajo v obseg pravic iz javnega zdravstva, zavarovalnica plača tistemu, ki jih je ustrezno strokovno opravil.
  4. Potrebna je konkurenca zdravstvenih zavarovalnic.

Pričakujemo uspešno končanje stavke, kar bo kupljen čas za nujne spremembe. V nasprotnem primeru bo javnega zdravstva, kot si ga pacienti v evropski državi Sloveniji zaslužijo, kmalu konec.

Ljubljana, 04. januar 2024 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) smo presenečeni nad aktivnostmi odločevalcev, ki vodijo v razpad javnega zdravstvenega sistema kot ga poznamo. Vsekakor so v vedno slabšem položaju, ne samo zdravstveni delavci, ampak predvsem bolniki, ki bi si zaslužili varno, strokovno in predvsem dostopno obravnavo.

Edina dolgoročno možna rešitev je javni zdravstveni sistem kakršnega pozna vsa razvita Zahodna Evropa. V takšni ureditvi je v središču sistema bolnik, okrog katerega se nato, glede na zdravstvene potrebe in zmožnosti, postavi zdravstvena mreža, v katero se lahko vključujejo pod enakimi pogoji nato vsi deležniki, tako javni zavodi kot zasebniki.

Ugotavljamo namreč, da se z vsemi dosedanjimi ukrepi čakalne dobe v zdravstvu le še daljšajo, zdravstveni delavci odhajajo, bodisi iz javnega zdravstvenega sistema, bodisi iz zdravstva nasploh. Vse manj je interesa mladih zdravnikov za težko medicino ter  za delo na primarju. Namesto večje svobode pri izbiri na kakšen način in v kakšni organizacijski obliki bi želeli biti zdravstveni delavci zaposleni, se uvaja vedno več omejitev in regulacij poklica, praktično do te mere, da ga je na kvaliteten, varen in dostopen način že nemogoče izvajati.

Zaradi vsega naštetega v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije izražamo podporo sindikatu Fides pri vseh aktivnostih, ki bodo izboljšale delovne pogoje za zdravnike in zobozdravnike. Izražamo podporo tudi pri stavki, kot skrajnem možnem ukrepu, če bo potreben. Namreč le z izboljšanjem delovnih pogojev se lahko ohrani zadostno število zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvenem sistemu, kar bo pomenilo posledično tudi boljšo obravnavo in večjo dostopnost za bolnike. Vse ostalo vodi le v razpad javnega zdravstvenega sistema in dejansko privatizacijo zdravstva, kot ga poznajo že v državah bivše Jugoslavije.

Ljubljana, 20. november 2023 – V soboto, 18. 11. 2023, je v Modri dvorani Domus Medica potekal 49. občni zbor Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Po zaključenem društvenem delu je potekala slavnostna podelitev MQ certifikata kakovosti in odličnosti, ki so ga v imenu svojih ambulant prejeli zobozdravniki dr. Sanda Lah Kravanja, Bojan Horvat, Staš Stanislav Naglič ter zdravnika Milan Lukman in Karmen Pahor. Sledila je predstavitev aktualnih predlogov spremembe zakonodaje, ki jih je prestavil vodja pravne službe Zdravniške zbornice Slovenije, gospod Peter Renčel. Po kratkem odmoru je sledilo predavanje priznanega slovenskega psihiatra dr. Željka Ćurića z naslovom »Zdravnik v ekonom loncu«.

Rdeča nit samega srečanja je bila problematika in postopen propad javnega zdravstvenega sistema pri nas. Prisotni smo se strinjali, da smo zasebniki še vedno pomemben del javnega zdravstva, in da je edina možna pot za ohranitev le tega, deregulacija in večja svoboda pri odločitvi v kakšni obliki želijo zdravniki in zobozdravniki znotraj tega sistema delovati. Bodisi kot zasebniki, bodisi kot zaposleni v javnih zavodih. V središču zdravstvene reforme tako ne bi smeli biti izvajalci, ampak bolniki, ki si zaslužijo kakovostno, varno in predvsem dostopno zdravstveno oskrbo.

Sporočilo za javnost (.pdf datoteka)

Ljubljana, 10. julij 2023 – Pred nekaj dnevi je odstopil še en minister za zdravje. Ti, ki so sedaj njegovi najglasnejši kritiki, v ospredje javnega zdravstva ne postavljajo pacientov. Skrbi jih obstoj državnih zdravstvenih zavodov, ki sami po sebi ne zdravijo in ne nudijo storitev. Te nudimo zagnani zdravstveni timi (zdravniki, zobozdravniki medicinske sestre, tehniki, fizioterapevti…), katerih število v slovenskem javnem zdravstvu nezadržno pada.

V nekaj več kot leto dni trajajočem mandatu, zdaj že nekdanjega ministra, smo doživeli kar nekaj obljub o spremembah, ki bi naj izboljšale dostopnost bolnikov do zdravstvenih storitev in izboljšale pogoje dela za zdravstvene delavce. Obljube so nam dajale upanje za modernizacijo javnega zdravstvenega sistema po vzoru drugih evropskih držav. Sedaj smo spet na začetku.

Če se vrnemo nekaj mesecev nazaj. Zdravništvo je bilo v začetku leta 2023 pozvano, da pripravi in uskladi ključne točke, na podlagi katerih bi izgradili močan, dostopen in kvaliteten javni zdravstveni sistem. Predlagane spremembe so postavljale v središče javnega zdravstvenega sistema bolnike (in ne izvajalce) ter večjo fleksibilnost pri zaposlitvi in delovanju zdravnikov in zobozdravnikov po vzgledu javnih zdravstvenih sistemov v Zahodni Evropi. Na ta način bi tudi zmanjšali odliv kadra iz javnega zdravstvenega sistema. Dokument je bil sprva usklajen na koordinaciji zdravniških organizacij in nato v nekoliko spremenjeni obliki dokončno potrjen maja 2023 na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije kot najširše demokratično izvoljenega organa zdravništva. Na poslan dokument do danes nismo prejeli nobenega uradnega odgovora. Ne s strani ministrstva za zdravje, vlade niti kakšne druge državne institucije.

Opažamo trend, da se zdravništvo kot takšno pri predlogih za zdravstveno reformo praktično ne upošteva. Na razne okrogle mize in sestanke so vabljeni več ali manj isti posamezniki. Ti so v večini primerov tudi soustvarjali javni zdravstveni sistem zadnjih trideset let in so kot takšni tudi soodgovorni za današnje stanje. Zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov se tudi ne vključuje v nobene delovne skupine, naših predlogov se ne upošteva nikjer. In to kljub temu,  da smo večkrat ponudili pomoč in pripravljenost za sodelovanje. Žal se je izkazalo, da je širše, ali zgolj najglasnejše mnenje v državi, da je edino pravo javno zdravstvo le državno zdravstvo. Tisto, ki se izvaja izključno v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih. V središču sistema tako očitno ne bodo bolniki in njihove potrebe, ampak javni zdravstveni zavodi. Vsi napori vplivnih in vladajočih so tako aktivno usmerjeni v to, da se delovanje zasebnikov v javnem zdravstvenem sistemu maksimalno omeji, ali pa celo prepreči. Vendar predlogi za krepitev državnega zdravstva niso predlogi izboljšanja delovnih pogojev in večje fleksibilnosti zaposlitve, ki bi privabili kader in izboljšali kvaliteto oskrbe bolnikov. Gre za predloge omejevanja dela zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov znotraj javnega zdravstvenega sistema. To bi imelo za posledico ohranitev centralne in monopolne vloge javnih zavodov pri izvajanju javnega zdravstva, ne glede na to ali bo oskrba bolnikov zato kaj boljša. To je strmo nadaljevanje poti v propad slovenskega javnega zdravstva. Tega na način, kot si domišljajo javno glasni apologeti rešiteljev državnega zdravstva, ni mogoče rešiti. Takšni ukrepi seveda nikakor ne bodo ustavili odhoda kadra iz javnih zavodov, ampak bodo pripomogli samo še k hitrejši izgradnji vzporednega zasebnega zdravstvenega sistema v pravem pomenu besede. Javno zdravstvo bo tako na voljo na koncu le še za določeno zahtevno medicino, in za tiste bolnike, ki si zasebnega zdravstva ne bodo mogli privoščiti. V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije se zato tudi v prihodnje ne bomo zavzemali samo za interese zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ampak tudi za interese naših bolnikov. Ti si zaslužijo  kvalitetno,  varno, ustrezno strokovno in predvsem solidarno dostopno obravnavo. Bolniki kot osrednji deležniki vsakega zdravstvenega sistema bi vedno morali biti v središču javnega zdravstva. Kot takšni bi morali tudi imeti zagotovljeno ustavno pravico do svobodne in proste izbire zdravnika oziroma zobozdravnika, ne glede na njegovo mesto zaposlitve, prav tako do proste izbire zdravstvene zavarovalnice, tako kot je to omogočeno povsod drugje v Zahodni Evropi. Seveda pa imamo tudi zdravniki svobodo izbire, kje, kako in koliko bomo delali. Vsaj te svobode nam v demokraciji nihče ne more odvzeti. Kar nas čaka sedaj je zgolj umiranje bolnikov v čakalnih vrstah in postopen razkroj tega, čemur še z ostankom ponosa rečemo javno zdravstvo.

Kaj pomeni odstop ministra za zdravje za prihodnost slovenskih pacientov? (.pdf datoteka)

Ljubljana, 13. februar 2023 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ponovno opozarjamo na dejstvo, da so koncesionarji del javne zdravstvene mreže in ne da samo prejmejo enako plačilo za opravljene storitve s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot javni zavodi, ampak imajo njihovi pacienti zagotovljene enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja kot pacienti zdravnikov zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih.

Glavne razlike za zdravnike zaposlene pri koncesionarjih glede na zdravnike zaposlene v javnih zavodih pa predstavlja predvsem večja fleksibilnost pri organizaciji dela, nabavi materialov ter plačilu opravljenega dela. Vse navedeno pa večini zdravnikov pomeni tudi boljše pogoje za delo, kar je tudi glavni razlog, da se odločajo za delo pri koncesionarjih. Ti pa pri poslovanju kot že omenjeno niso vezani na plačno lestvico javnih uslužbencev in na javna naročila, morajo pa pri svojem delu biti preudarni in ekonomični, kajti nosijo večjo finančno in tudi osebno odgovornost za svoje poslovanje kot zdravniki zaposleni v javnih zavodih.

Potrebno je poudariti tudi, da lastniki zdravstvenih domov niso državljani, ampak občine. Z zdravstvenimi domovi tako upravljajo posredno župani občin ustanoviteljic preko imenovanja večine članov v svetu zavoda, ta nato imenuje tudi direktorja javnega zavoda. Letni presežki v javnem zavodu na primarnem nivoju se prilijejo torej v proračun občin, kjer pa se lahko porabijo za karkoli, ne samo za zdravstvo.  Zasebniki dobiček pa v večini investirajo v svojo dejavnost, v nabavo bolj kvalitetnih medicinskih naprav in materiala pa tudi v nagrajevanje zaposlenih. Menimo, da ni rešitev v tem, da se omejuje delo zdravnikov in se jih prisili v določeno obliko zaposlitve, ampak da se vzpostavi kvaliteten nadzor nad porabo javnega denarja pri vseh, ne samo pri koncesionarjih, ampak tudi v javnih zavodih.

Za obstoječe stanje v zdravstvenem sistemu niso krivi ne bolniki, ne zdravniki, še najmanj pa koncesionarji. Nikakor se delovanje koncesionarjev ne more predstavljati kot eden izmed glavnih vzrokov uničevanja javnega zdravstvenega sistema, ampak so ti kvečjemu del rešitve. Trenutno stanje je bilo predvidljivo in je posledica neurejenih sistemskih razmer in neupoštevanja predlogov stroke iz preteklosti. Zato še vedno predlagamo sistem, kjer končno postane bolnik središče zdravstvenega sistema in kjer bodo finančna sredstva sledila bolniku in ne izvajalcem. Ob tem mora imeti bolnik že po ustavi zagotovljeno prosto izbiro do zdravnika, pri katerem se želi zdraviti, zdravnik pa mora  imeti prosto izbiro do tega v kakšni obliki želi delovati – bodisi kot zasebni zdravnik bodisi kot zaposlen v javnem zavodu. Tako ne bi bilo potrebe po koncesijah in zdravstvenih programih, ampak bi izvajalci konkurirali v okviru javne zdravstvene mreže s ciljem zagotavljati čim boljšo in čim bolj kakovostno storitev za bolnike. Vse ostale rešitve bodo povzročile dejansko propad javnega zdravstvenega sistema in privatizacijo v pravem pomenu besede.

Priponka:
Odziv Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije na novinarsko konferenco iniciative “Glas ljudstva” (.pdf datoteka)

Ljubljana, 13. oktober 2022 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije podpiramo vse ukrepe, dejanja in aktivnosti, ki stremijo k bolj solidarnim, dostopnim, varnim in kakovostnejšim obravnavam bolnikov ter k izboljšanju pogojev dela za zdravnike, zobozdravnike in njihove sodelavce. Zavzemamo se za ohranitev javnega zdravstvenega sistema, znotraj katerega po enakih pogojih nudijo storitve tako javni zavodi kot tudi zasebniki. Zato podpiramo napore sindikata Fides za ohranitev javnega zdravstvenega sistema in izstop zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju.

Zagovarjamo stališče, da bi morali imeti bolniki pravico oz. svobodo odločanja pri katerem zdravniku ali zobozdravniku se bodo zdravili. ZZZS ali konkurenčna zavarovalnica, bi jim morala povrniti stroške zdravljenja pod enakimi pogoji, kot jih povrne sedaj izvajalcem v trenutni javni zdravstveni mreži. Prav tako bi morali imeti zdravniki in zobozdravniki na voljo svobodno odločitev, ali bodo delovali znotraj javnega zdravstvenega sistema bodisi kot zaposleni v javnem zavodu bodisi kot zasebniki.

Vztrajanje v trenutnem zdravstvenem sistemu, ki ga pacienti in v njem zaposleni vsakodnevno živimo, si morda želijo samo še posvečeni, ki od njega veliko dobijo, in mu malo vrnejo. Pacienti in velika večina v zdravstvu zaposlenih pa smo z njim že leta nezadovoljni. V sedanjem sistemu marsikateri pacient ne dočaka storitve, marsikateri zdravnik ali zobozdravnik pa ne upokojitve. Tega si oboji ne zaslužimo.

Že zdavnaj je mimo čas, ko bi bilo potrebno sprejeti konkretne reforme. Kar se nam dogaja sedaj, je zgolj posledica tega, da politika ni imela volje narediti nujno potrebnega. Če resne volje ne bo niti v tem mandatu, se bo razpad našega zdravstva dokončno zgodil.

Stališče Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije glede stavke zdravnikov in zobozdravnikov (.pdf)

Ljubljana, 29. julij 2021 – Pacienti in zasebni zdravniki in zobozdravniki, ki delo opravljamo na področju RS, smo dočakali še eno povsem nesprejemljivo zakonsko rešitev. Zakon prinaša delitev pacientov na prvo in drugorazredne. Tega smo zdravniki in zobozdravniki sicer vajeni. Za paciente, ki bi jih v skladu z navedenim zakonom obravnavali, pa je to povsem nesprejemljivo.

Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ), ki ga je 7. 7. 2021, po vloženih amandmajih opozicije, sprejel državni zbor, je zelo verjetno protiustaven. V svojem 40 členu prinaša rešitve, ki so iz vidika pacientov povsem nesprejemljive. 1., 4. in 5. točka 40. člena ZNUPZ nadaljuje prakso zakonodajalca, ki je stalnica sprememb zdravstvene zakonodaje zadnja leta. To je nesprejemljivo in za paciente škodljivo priviligiranje državnega zdravstva. Pacientom jemlje pravico svobodne izbire zobo/zdravnika. Kot bi pacienti ne bili opravilno sposobni, in bi se ne znali prav odločiti, ko odločajo o svojem zdravju in zdravljenju.

Dejstvo je, da mnogi državni zdravstveni zavodi (bolnišnice in zdravstveni domovi) že v razmerah, ko Covida ni bilo, niso opravili vseh storitev za paciente, ki jih imajo plačane s strani ZZZS. Covid-19 je še dodatno okrnil izvajanje rednih programov v državnih zavodih. Zadnji podatki o opravljenih zdravstvenih storitvah (tako državnih zavodov, kot tudi zasebnikov) so zainteresiranim na voljo na spletnih straneh ZZZS (https://api.zzzs.si/zzzs/pao/izvajalci.nsf/ZbirniPlanRealizacija?openview&count=1000). Vlado RS in poslance pozivamo, da 40. člen ZNUPZ po hitrem postopku spremenijo na način, ki bo dejansko omogočal skrajševanje predolgih čakalnih dob. ZNUPZ, kot je bil sprejet v svojem 40. členu je norčevanje iz pacientov in zobo/zdravnikov.

Pacienti, ki čakate in ne dočakate zdravstvenih obravnav, obrnite se na svoje lokalne politike. Ti imajo pogosto na jeziku Javno zdravstvo, govorijo pa o Državnem zdravstvu. Javno zdravstvo je vse kar lahko dobite za javno zbran denar, ki ga vsi plačujemo ali ste ga plačevali za zdravstveno zavarovanje, od svoje plače. Državno zdravstvo pa so bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi zavodi, ki jim je politika v preteklosti zagotovila priviligiran položaj. V državno zdravstvo lahko v sistemu, ki ga imamo danes, mirno damo še nadaljnje stotine milijonov. Pa bomo čez nekaj let imeli še malo večji problem, kot ga rešujemo danes.

Pacienti in državljani Republike Slovenije zahtevajmo od politike, da nam pred prihajajočimi volitvami predstavi svoj program prenove zdravstvenega sistema. Novinarji zahtevajte od politike v predvolilnih soočenjih in predstavitvah odgovore na vprašanja, ki zadevajo zdravstvo. Svobodna izbira zobo/zdravnika, konkurenca na področju zdravstvenih zavarovanj in prenehanje ločevanja pacientov in zobo/zdravnikov na prvo in drugorazredne, so osnova za kvalitetno, varno, pravočasno, strokovno in solidarno dostopno zdravstvo. Državljani naše lepe domovine si to zaslužimo. Čas je da to začnemo zahtevati!

Priloga:
Sporočilo za javnost (.pdf datoteka)

Ljubljana, 15. julij 2021 – Ali je odločitev Ustavnega sodišča (US) št.: U-I-193/19-14, z dne 6. 5. 2021, ki omejitve trajanja koncesij v zdravstvu na 15 let, sprejete v noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K) leta 2017, opredeli kot skladne z ustavo, res nekaj kar bo omogočilo in ohranjalo konkurenco med ponudniki zdravstvenih storitev v Sloveniji? Četudi pravnemu laiku, mi na prvi pogled odločitev US izgleda kot pravni absurd. Ob poznavanju veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji sem v to celo prepričan. Brez sence dvoma sem eden državljanov, ki spoštujem odločitev sodišč, četudi se z njimi ne strinjam. Seveda pa sem in vedno bom uporabil vsa pravna sredstva, če ocenjujem, da nekaj preprosto ni prav.

Ustavno sodišče je odločilo da 41. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Na US je v postopek ocene ustavnosti poslalo Upravno sodišče, na podlagi okoli 400 tožb zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov. Upravno sodišče je postopke prekinilo in povprašalo US, ali je 41. člen, ki spreminja trajanje koncesij iz takih za nedoločen čas v določen čas 15 let, v skladu z Ustavo. ZZDej-K je, po mnenju Upravnega sodišča, posegel v pravna razmerja za nazaj, kar je v neskladju s 155. členom Ustave (prepoved retroaktivnosti) in 2. členom Ustave (načelo pravne varnosti oz. načelo zaupanja v pravo). Svojo odločitev je US utemeljilo na stališču, da obstojita dva stvarna razloga, utemeljena v prevladujočem in ustavno dopustnem javnem interesu za sprejetje takšne zakonske ureditve, takšna razloga pa sta:

  1. potreba po zagotavljanju varstva konkurence oziroma preprečevanje omejevanja konkurence med javnimi zavodi in koncesionarji ter konkurenca med obstoječimi in potencialnimi koncesionarji,
  2. potreba po omejitvi trajanja koncesij zaradi varstva prevladujočega javnega interesa pri izvajanju trajne in prevladujoče negospodarske javne službe v obliki javnih zavodov.

Že sama druga točka obrazložitve pravzaprav spodbuja prav obratno od tega, kar želi US zaščititi. Prevladujoč javni interes pri izvajanju trajne in prevladujoče negospodarske javne službe v obliki javnih zavodov je izključno v interesu Javnih zavodov. V nadaljevanju je to seveda tudi interes tistih, ki od črpanja javno zbranega denarja iz zdravstva dobro živijo, pa od tega pacienti nič nimajo. To je državno vodeno omejevanje konkurence, ki mu rok trajanja podaljšuje tudi najvišji pravosodni organ države US. To nikakor ni v interesu državljanov in pacientov, ki potrebnih storitev ne dobijo, ko jih potrebujejo in velikokrat po nepotrebnem trpijo.

Osnovna težava je pravzaprav leta 2017 spremenjen ZZDej-K. Ta uvaja več rešitev, ki so v popolnem nasprotju s prakso razvitega sveta, po katerem se radi zgledujemo. Zdravstveno dejavnost ZZDej-K opredeljuje kot negospodarsko dejavnost. To je posebnost samo po sebi, saj številni deležniki (pa ti praviloma niso zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti ali drugi dragoceni sodelavci v zdravstvu) iz poslovanja z negospodarskim zdravstvom, kujejo bajne dobičke. Poleg tega pravo konkurenco omejuje ZZDej-K in zakonodaja sama po sebi. Dokaz je število podeljenih koncesij od uveljavitve zakona leta 2017 dalje. Poleg tega pa tudi vrnjene koncesije in koncesije, ki so zaradi upokojitev/smrti/prekinitve dejavnosti ugasnile ali bile prenesene na javne zavode.

42. člen veljavnega ZZDej-K, v drugem odstavku, pravi: »Koncesija se podeli, če koncendent (občina za primarno zdravstvo ali Ministrstvo za zdravje za sekundar ali specialistične ambulante – opomba avtorja zapisa) ugotovi, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe, oziroma če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev.« Če bi zakon govoril o telefoniji, bi v tem primeru v zakonu pisalo: storitve mobilne telefonije ponuja Telekom Slovenije, ki je najboljši. Le tam, kjer ozemlje ni pokrito s Telekomovim omrežjem in je signal slab, storitve lahko ponujajo druga podjetja… Omejevanje konkurence, in s tem svobodne izbire pacienta, je tako vgrajena v ZZDej-K. To pa seveda še ni konec omejevanja konkurence, ki izhaja iz veljavnega zakona. Zakonodajalec je bil, ob zadnjih popravkih leta 2017, dosleden tudi pri zagotovitvi dolgoročne ukinitve koncesij. 43. člen veljavnega ZZDej-K opredeljuje določen čas trajanja podeljenih koncesij na 15 let. V drugem odstavku tega člena pa piše: »Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncendent preveri realizacijo programa v podeljenem obsegu ter ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije, upoštevaje drugi odstavek 42. člena tega zakona…« Ja to je tisto, kar ste brali poprej …če javni zavod ne more…

Za lažje razumevanje veljavne zdravstvene zakonodaje se dajmo vživeti v zgodbo. Polovica nastopajočih v zgodbi bo resnična, polovica pa namišljeno imaginarna (a vendar v resnici možna). Avtor tega zapisa bom leta 2031 (nekaj let pred zasluženo penzijo) 37 let po ustanovitvi, vodil dobro delujočo pediatrično ambulanto s koncesijo. Koncendent bo tega leta ugotovil, da sem vsa leta opravil vse s programom opredeljene storitve (običajno še malo več v dobro pacientov). Potem bo, v skladu z zakonom povprašal Javni zavod ali zmore? Ta mu bo odgovoril, da seveda zmore. Pravkar je zaposlil mlado pediatrinjo Berisho Kelmendi (izmišljena oseba v zgodbi), ki je leto poprej opravila specialistični izpit v Prištini. Malo težav bo sprva imela z jezikom, a to bo hitro prebrodila. Je pridna in delovna punca. Javni zavod ji je uredil intenzivni tečaj slovenskega jezika v zasebni (!) jezikovni šoli. Priština, kot prestolnica Kosova, bo seveda pridružena članica EU in bo zanjo veljal prost pretok tudi delovne sile… Tako bo kolegica od 17. 12. 2032 dalje poskrbela za moje takratne paciente. To je trenutno veljavna zakonodaja!

Kako je torej s svojo odločitvijo US zaščitilo svobodno konkurenco? Ali prost dostop pacientov do zdravnika, ki ga izbere, mu verjame in zaupa (saj ga pozna n-let). Celotna zdravstvena zakonodaja kot taka onemogoča pravo konkurenco. Ustavno sodišče bi s ciljem varstva konkurence moralo razveljaviti kar nekaj členov veljavne zakonodaje. Zato jemljem odločbo US kot pravni absurd. Argument varstva konkurence z omejevanjem trajanja koncesije ne zdrži. Mimogrede: Javni zavodi nimajo koncesij. Ne potegujejo se zanje na razpisih. Njim denar ZZZS pripada neomejeno dolgo, samo zato ker so! Četudi številni nimajo zaposlenih zadosti zdravnikov za programe, ki jih imajo plačane. In četudi ne opravijo storitev v skladu s 43. členom ZZDej-K. Vendar pri njih tega koncendent, ki ga zanje ni, ne rabi in ne preverja… Svet zavoda pa je vesel, če zavod nima prevelike izgube, ki jo dolgoročno pokrije ustanovitelj (občina za zdravstvene domove ali MZ za bolnice).

US seveda v svoji odločbi tudi izpostavi, da je varstvo konkurence ustavna kategorija, določena v 74. členu Ustave. Ko berem ZZDej-K takega kot je, pridem do spoznanja absurdnosti odločitve US. Seveda pa dopuščam možnost, da mi moja zdravniška nevednost onemogoča trezen pogled na svet. Tega imam omejenega tudi zaradi osebne prizadetosti ob odločitvi US. Tega sem vedno jemal kot garancijo za končno dosego pravičnosti. Pa počasi izgubljam upanje. Kot številni pacienti, ki v našem sistemu pogosto dvakrat plačajo storitev, ki jo potrebujejo. Prvič z obveznimi prispevki ZZZS-ju, drugič pa ko gredo samoplačniško k zdravniku, ki so ga izbrali. Pri tem jim do neke mere pomagajo zdravstvene zavarovalnice, ki postavljajo vzporeden sistem, kjer ni čakalnih dob. Te iste zavarovalnice kupujejo zdravstvene ustanove in gradijo tudi materialne osnove za vzporedno zdravstvo. Pa to ni nujno tisto, kar bi si sam želel kot pacient. Dolga leta sem tudi pacient. Kot pacient je edino kar si, zase in svoje paciente, želim pravočasne, varne, kvalitetne, strokovne in solidarno dostopne zdravstvene storitve. To je pravzaprav edina reč, ki bi jo država in tudi vrh sodstva morala zagotavljati. Državljani naše lepe domovine Slovenije si to zaslužimo!

Igor Dovnik, pediater s koncesijo in predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Razkritje interesa:

1. Ker sem zdravnik, ki zdravstveno dejavnost izvaja v javnem zdravstvu s koncesijo, imam interes za ohranjanje koncesije tudi 15 let po tem, ko mi je bila omejena.

2. Veliko večji je moj interes, da bi koncesije in programe, ki jih ZZZS plačuje v plansko dogovornem zdravstvu ukinili. Če bi pacienti imeli možnost izbire, ki jo naše plansko dogovorno in vedno bolj državno (ob pomoči US) zdravstvo sistematično omejuje, se za svoj obstoj ne bojim. Verjetno pa bi marsikateri državni javni zavod imel precejšnje težave s preživetjem, če bi denar sledil pacientu in bi plačevali opravljene storitve tistemu, ki jih je opravil! Saj koncesije in plansko dogovorno državno zdravstvo (PDDZ) = omejena izbira pacienta in koncesije in PDDZ = korupcija in ohranjanje privilegiranega državnega zdravstva ter porabo za zdravstvo zbranega denarja za reči, ki ne pomagajo pacientu.

Koordinacija zdravniških organizacij (KZO), ki jo sestavljajo Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, FIDES in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, podaja izjavo za javnost – Plače in dodatki k plačam zdravnikov, kot način pribijanja na križ.

Priponka:

KZO: Plače in dodatki k plačam zdravnikov kot pribijanje na križ (.pdf datoteka)