Avtor: Miro Lasbaher, dr. med.

Kaj se skriva za odstopom ministra za zdravje?

Zakaj odstop ministra zdravnikov ni presenetil?

Kam vodijo poti našega zdravstvenega sistema?

Tri vprašanja in en sam odgovor: vse je podrejeno temu, da se nič ne spremeni! Komu je to v interesu, je popolnoma jasno. Zdravniške organizacije že najmanj celo leto dopovedujemo sedaj že bivšemu ministru, večina nas je na to opozarjala že prejšnjega ministra, nekateri posamezniki pa to počnemo že več kot 10 let. V začetku seveda označeni za milo rečeno čudake, sedaj dobivamo potrditve naših predvidevanj. Med prvimi sva na te nepravilnosti opozarjala s pokojnim kolegom Frančkom Šuto, dr. med., že v začetku 21. stoletja, v letih 2000-2002, ko se je razvnela prva polemika o zdravstvenem sistemu s koncesionarji ali brez. Najbolj pogumen v odstopni izjavi ministra pa je stavek: pri koncesionarjih v porabi javnih sredstev ni zaznati nepravilnosti. In osnova delovanja zdravstva v bodoče bi sedaj, če ne že zdavnaj prej, morala biti popolnoma jasna: zdravstveni sistem je treba prilagoditi tako, da bo deloval najmanj zelo podobno kot delujemo koncesionarji ali pa celo v celoti prenesti način delovanja koncesionarjev v ves zdravstveni sistem. Osnova za takšen način delovanja je namreč RED in PREGLEDNOST. In tam, kjer vladata RED in PREGLEDNOST, ni prostora za mahinacije, nepravilnosti in nečednosti vseh sort. In najenostavnejšo rešitev »šlamastike« prinaša zdravstveni sitem, v katerem denar sledi bolniku. Kar seveda pomeni zdravo konkurenco med izvajalci zdravstvenih storitev. Na ta način z lahkoto presežemo sedanji model, kjer ZZZS planira, kaj bomo potrebovali. In z dejanskimi potrebami bolnikov to potem nima praktično nobene zveze. Seveda se tudi vsi plani ne izidejo, saj s pravim stanjem med prebivalstvom nimajo več praktično nobene zveze, temeljijo namreč na zastareli, še socialistični metodologiji kot je nekoč temeljilo tudi vse plansko gospodarstvo. In potem imamo tukaj prisotne še ideje nekaterih strank, ki bi koncesinarstvo kar ukinile! Pa po zadnji direktivi EU o prostem pretoku blaga in storitev to nekako ni več možno. Direktiva namreč za celotno EU uvaja bistveno novost: vsi, ki imamo pogoje, predpisane z zakonodajo (pri nas je to licenca zdravniške zbornice), lahko svoj zdravniški poklic opravljamo svobodno. Kar je v odstopni izjavi tudi priznal bivši minister. Koncesije na ta način pravzaprav sploh niso več potrebne! In če to direktiva dovoljuje tudi nam početi v tujini, tujcem pa pri nas, ne more naša domovina tega tudi svojim državljanom več prepovedovati početi to doma: samo dovolj korajže je treba. Seveda se bodo našli politični »modeli«, ki bodo rekli, da si direktivo po svoje razlagamo. A te argumente pri naših politikih že poznamo. In v preteklosti so se pogosto izkazali kot napačni. Najbolj v nebo vpijoča sta dva spodrsljaja: izbrisani in odprava plačnih nesorazmerij. Torej: takojšnja naloga je prilagoditev naše zakonodaje direktivi EU in naš zakon o zdravstveni dejavnosti je daleč od te prilagoditve in usklajenosti! Tudi na to smo opozarjali ZZZS in ministrstvo za zdravje že pred skoraj tremi leti. Zgodilo se seveda ni nič. Prilagoditev zakonodaje pa seveda ne more povoziti direktive! In to, da zakonodaje še nimamo, tudi ne prepoveduje delovanja v skladu z direktivo. Pravzaprav nam zdravnikom že sedaj omogoča delovanje skladno z direktivo, čeprav naša zakonodaja še ni prilagojena! Vse drugo namreč pomeni diskreditacijo, neenakopravnost domačih izvajalcev zdravstvenih storitev proti tujim.

Čeprav odstop ministra urejanje razmer v zdravstvu po svoje oddaljuje nekam daleč v bodočnost, pa je morebiti vseeno nek pospešek nujno potrebnim spremembam oziroma reformi. Verjamem, da bivšemu ministru to ni bilo dano tudi zaradi napak, ki jih je storil v že malo bolj oddaljeni preteklosti (beri: afera eritropoetin!). A v zdravstvenem sistemu pri vrhu deluje še najmanj eden takšen akter. In dokler bo tam, nimam upanja na resnično pomembne  in prave premike… RED in PREGLEDNOST, to je edino, kar šteje! Upam, da bodo za tema dvema načeloma stale in jih zagovarjale vse slovenske zdravniške organizacije: zbornica, zdravniško društvo, sindikata Fides in Praktik.Um ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ( SZZZZS ). Brez enotnih stališč se nam namreč ne piše čisto nič dobrega. Vsem: bolnikom, ostalemu zdravstvenemu kadru, politikom in zdravnikom.

Miro Lasbaher, dr. med., spec.

Član IO SZZZZS, član sindikata Praktik.Um

Gre za osebna stališča! Strinjajte se z njimi ali pa ne…