Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

,

V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) smo z veliko pozornostjo in pričakovanjem spremljali napovedane spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), saj smo upali, da bodo predstavljale korak naprej k celoviti prenovi našega zdravstvenega sistema. Žal z obžalovanjem ugotavljamo, da bo Slovenija zamudila še eno priložnost za izboljšanje zdravstvene oskrbe za bolnike. Napovedane spremembe ZZVZZ žal samo še poglabljajo osnovno težavo zdravstvenega sistema, to je njegovo neustrezno financiranje. Predlagane spremembe ne sledijo dobri praksi razvitih demokratičnih držav, kjer zdravstveni sistemi temeljijo na večnivojskem zavarovanju, jasnih pravicah iz teh zavarovanj in možnosti izbire. Takšni sistemi državljanom zagotavljajo dostopno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, ki je pravočasna in ne le deklarativna.

S predlaganimi spremembami ZZVZZ, podobno kot je bilo to pri noveli ZZDej, ponovno spregledamo bolnika, ki bi v resnici moral biti postavljen v ospredje in središče sistema. Namesto da bi mu omogočili temeljno demokratično pravico do izbire zdravnika in zavarovalnice, se nadaljuje krepitev centraliziranega in monopolnega sistema, ki ga opredeljuje in upravlja država. Ob tem zamujamo priložnost preoblikovanja ZZZS v zavarovalnico usmerjeno v zavarovanca, njegove potrebe, varnost in pravočasno dostopnost storitev. Namesto tega zavarovancu formalno obljubljamo številne pravice, ki pa zaradi neučinkovitega sistema in vedno večjega pomanjkanja izvajalcev, ostajajo le na papirju.

V SZZZZS menimo, da parcialni popravki sistemsko neučinkovitega zakona, kakršen je sedanji ZZVZZ, ne morejo prinesti potrebnih sprememb. Namesto tega potrebujemo novo, evropsko primerljivo zakonodajo, ki bo celovito in jasno uredila delovanje zdravstvenega sistema. Ta je namreč, z vsako spremembo zakonodaje, vedno manj primerljiv državam, s katerimi se sicer želimo primerjati, a hkrati spregledamo, kaj je tem zgledom skupno: preglednost, odgovornost, večnivojsko zavarovanje in dejanska osredotočenost na bolnika.

Lep pozdrav,
Strokovno združenje zasebnih
zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
predsednik Miha Lukač, dr. med., spec.

/objavil

ZZDej – N

KZO je 07. 01. 2025 na Ministrstvo za zdravje poslala dopis.

Dopis (.pdf datoteka)

/objavil

Izjava za medije Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) ob koncu javne razprave o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)

V SZZZZS, ki združuje zasebne zdravnike in zobozdravnike (tudi koncesionarje), noveli ZZDej v celoti nasprotujemo. Vladi predlagamo, da novelo v celoti umakne in temeljito premisli, kakšno prihodnost želi za slovensko javno zdravstvo. Novela se namreč ne osredotoča na bolnike, pač pa zgolj omejuje svobodo dela in prosti čas zdravnikov ter se trudi ohranjati državne zdravstvene zavode na način, ki jih razviti svet ne pozna. Prepričani smo, da bi se po takšni spremembi zakonodaje dostopnost do zdravstvenih storitev poslabšala.

Žalosti nas, da ljudje niso osrednji deležniki novele ZZDej. Novela ne govori o tem, kako jim omogočiti kakovostno, varno, strokovno in pravočasno oskrbo. Zakonodajalec je v tej noveli povsem zgrešil bistvo, saj bi morali biti osrednji deležniki zdravstvenega sistema bolniki. Vsi prebivalci Slovenije prej ali slej potrebujemo zdravnika, in takrat nam ni pomembno, kje dobimo potrebno storitev oz. zdravstveno oskrbo. Še manj, kje in kako so zaposleni zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti ali kateri od drugih zdravstvenih sodelavcev, ki nam to oskrbo nudi.

Dejstvo je, da se celotna Evropa sooča s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev. Tudi, če bi v Sloveniji vsi zdravniki in naši sodelavci delali in naredili vse, kar znamo in zmoremo, opravljenih storitev glede na naraščajoče potrebe prebivalstva še vedno ne bi bilo dovolj. Zakaj torej še dodatno omejevati dostopnost?

V SZZZZS tako že vsaj petnajst let predlagamo isto. Slovenija potrebuje primerljiv zdravstveni sistem zahodni Evropi. Modeli, ki delujejo v razvitem delu Evrope, obstajajo. Našega javnega zdravstva, z okorelim sistemom državnih zavodov, monopolnim Zavodom za zdravstveno zavarovanje in dodatnimi omejitvami svobode, še nešteto novel slabe zakonodaje ne bo popravilo. Osnova za delujoče zdravstvo je:

  1. Svobodna izbira za bolnika – bolnik lahko prosto izbere, kje in kdo ga bo zdravil;
  2. Svobodna izbira zdravnika – kje, koliko in pod kakšnimi pogoji bo opravljal svoje delo;
  3. Ukiniti dogovorno, plansko financiranje zdravstva, ki temelji  na pavšalnih plačilih po programih, namesto na tem, kako varno in strokovno je bilo delo opravljeno;
  4. Potrebna je konkurenca in s tem tudi svobodna izbira zdravstvenih zavarovanj.

Od odločevalcev v državi zato pričakujemo, da o svojih odločitvah še enkrat dobro premislijo. Naš javni zdravstveni sistem novih poskusov »reševanja« ne bo zmogel. Zaradi vedno težjih razmer v javnem zdravstvu ne delujejo na skrajnih mejah zmogljivosti le zdravstveni delavci, ampak tudi bolniki.

Malo starejši se morda še spomnijo koncepta nacionalnega interesa v gospodarstvu. Danes so skoraj vsi dragulji našega gospodarstva in večina bank v tuji zasebni lasti. Zato se morda upravičeno sprašujemo, ali je cilj vsega tega uničenje državnega, in s tem javnega zdravstva, prav z namenom, da bi bili  javni zavodi nato na voljo po znižani ceni za zasebne naložbe iz tujine?

/objavil

Odziv Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije na novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti

Ljubljana, 16. september 2024 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS), ki združuje tudi koncesionarje, smo zgroženi nad novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti. Težave zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev in dostopnosti do storitev v javnem zdravstvenem sistemu se ponovno rešujejo na napačnem koncu in z napačnim pristopom. Jedro sprememb je namreč kaznovanje ter omejevanje izvajalcev in zdravstvenih delavcev in ne motiviranje le-teh, da ostanejo in delujejo v javnem zdravstvenem sistemu. Večja motivacija za delo pa ni samo višje plačilo, ampak predvsem omogočanje posameznikom izvrševanje ustavnih pravic kot je svobodna pravica do dela, pravica do počitka in navsezadnje tudi pravica do stavke.

S predlagano zakonodajo se zdravstvene delavce v javnem zdravstvenem sistemu postavlja v položaj tretjerazrednih državljanov, kjer sem ji predpisuje ne samo delovnopravna oblika zaposlitve in dela, ampak tudi prisilno delo v javnih zavodih izven rednega delovnega časa, torej v njihovem prostem času in pod pogoji, ki jih bo določila država. Tukaj se dodaja še zakonska določba, da bodo za odklanjanje takšnega dela proti svoji volji tudi posamezni delavci finančno kaznovani. Ali si bolniki resnično želijo obravnave pri zdravnikih, ki bodo jih morali obravnavati pod prisilo in zato, da se izognejo morebitnemu kaznovanju?

Vsi se strinjamo, da mora biti zdravniški poklic reguliran in nadzorovan, predvsem z vidika strokovnosti in kakovosti opravljenega dela. Vendar pa predlagane spremembe zakonodaje s temi vidiki nimajo prav nobene povezave. Gre izključno za poseganje v delovnopravni položaj in kršenje človekovih pravic kot jih ne pozna noben drug poklic v državi, pod pretvezo izboljšanja dostopa bolnikov do zdravstvene obravnave in skrajšanja čakalnih vrst.

Skrajna oblika poseganja v tržno dejavnost je tudi možnost omejitev cen določenih zdravstvenih storitev v zasebni dejavnosti, kjer pa se ne upošteva, da v ceno ni vključeno zgolj plačilo dela, ampak tudi stroški prostora, opreme in predvsem uporabljenega materiala. Omejevanje cen storitev bo vodilo v uporabo cenejše opreme in slabših materialov, kar bo posledično pomenilo slabšo, ne pa boljšo oskrbo bolnikov .

V kolikor obstajajo v javnem zdravstvenem sistemu ali v javnih zdravstvenih zavodih anomalije, da nekateri zdravniki ne dosegajo predpisanih normativov za opravljeno delo, imajo vodstva in ustanovitelji javnih zavodov že z obstoječo zakonodajo vse možnosti za reševanje takšne situacije. Predlagane spremembe pa bodo zelo verjetno imele obraten učinek in bodo vplivale predvsem na to, da bodo zdravstveni delavci še v večji meri odhajali iz javnega zdravstvenega sistema v zasebništvo izven javne mreže, v tujino ali pa celo v delo izven zdravstva nasploh.

Predlogi sprememb zdravstvene zakonodaje bi morali v središče javnega zdravstvenega sistema postaviti bolnike, okrog katerih bi se zgradila mreža izvajalcev glede na demografsko razporejenost in potrebe bolnikov. Cilj bi morala biti predvsem varna, strokovna in pravočasna obravnava bolnikov in ne ustanova, kjer se storitev opravlja. Ob tem je za bolnike popolnoma nepomemben delovnopravni položaj zdravstvenega delavca, ki to dejavnost izvaja, dokler to izvaja na strokoven in varen način ter ima ustrezne prostore, opremo in licenco. Trenutne spremembe pa ponovno postavljajo v središče sistema javne zavode, kjer se želi slabo delujoč javno zdravstveni sistem preleviti  v še slabše delujoč izključno državni zdravstveni sistem. Torej ohranitev javnih zavodov za vsako ceno, tudi za ceno zdravja ljudi in z grobim omejevanjem svobode zdravstvenih delavcev.

Kljub trditvam vlade, da večina koncesionarjev zakon podpira, v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije nismo prejeli od naših članov niti enega pozitivnega odziva.

/objavil

Medijski odziv na objavo Združenja javnih zavodov

Ljubljana, 25. julij 2024 – Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) je z zanimanjem prebralo dopis Združenja javnih zdravstvenih zavodov (v nadaljevanju Združenje) glede opozorila o neenakostih med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji, ki so ga objavili 23. julija 2024.

Cenimo trud in skrb za izboljšanje zdravstvenega sistema v Sloveniji, vendar menimo, da je ključnega pomena, da natančno diagnosticiramo težave in se izogibamo pavšalnim zaključkom in zavajanju z namenom, da bi poskrbeli zgolj za lastne interese.

Pojasnilo:

  1. Stroški dela: Po mnenju Združenja zdravstvenih zavodov naj bi trenutna zakonodaja omogočala, da so koncesionarji v boljšem položaju glede stroškov dela kot javni zdravstveni zavodi, vendar pa Zakon o zdravstveni dejavnosti (od novele ZZDej-K) izrecno zahteva, da koncesionarji plačujejo zdravstvene delavce najmanj v višini, ki velja za javni sektor. Kar je za državne zavode najvišja obveznost je tako za koncesionarje predpisana kot najnižja obveznost. Prav tako je iz sporočila Združenja razumeti, da si sami ne prizadevajo za višje plačilo svojih zaposlenih ali to, da bi v javnem zdravstvu oskrbeli čim več bolnikov, pač pa zgolj za to, da bi koncesionarji prejeli nižje cene storitev, kljub temu, da koncesionarji zagotavljajo pomemben del zdravstvenih storitev, ki razbremenijo državni zdravstveni sistem.
    V zvezi s stroški dela velja opozoriti tudi, da velika večina sekundarijev in specializantov dela v državnih zavodih, stroške njihovih plač pa pokriva država iz proračuna. Državni zavodi ZZZS-ju za storitve, ki jih opravijo ti zdravniki, ne priznavajo nobenih popustov.
  2. Neprekinjeno zdravstveno varstvo: Pri vključevanju v NZV (npr. v urgentni center bolnišnice) imajo koncesionarji in zdravstveni domovi zakonsko predpisane enake obveznosti. Koncesionarji in ZD-ji torej zagotavljajo NZV v enakem obsegu, seveda proporcionalno glede na obseg programa.  Javni zdravstveni zavodi za zagotavljanje NMP od Zavoda za zdravstveno zavarovanje prejmejo dodatno plačilo. Tudi glede napotovanja veljajo za koncesionarje in javne zavode popolnoma enaka pravila. V nasprotju s trditvami Združenja noben koncesionar ni postavljen v ugodnejši položaj v primerjavi z zdravstvenimi domovi glede napotitve na storitve (omenjajo MR ali CT).
    V nasprotju s trditvami Združenja, da javni zdravstveni zavodi nosijo vso odgovornost za zagotavljanje NZV, vključno z odzivanjem na krizne razmere v primeru epidemioloških tveganj, opozarjamo, da so koncesionarji pri reševanju epidemije covida prispevali primerljivo kot zdravstveni domovi.
  3. Omejitve koncesij: Opozarjamo, da se po zakonu koncesija lahko podeli izključno, če vsi državni in občinski zdravstveni zavodi zavrnejo izvajanje določenega programa na svojem območju. Odločitev, katere programe bodo izvajali, je tako v rokah državnih zdravstvenih zavodov in ne koncesionarjev. Tako denimo ni zanimanja za izvajanje zobozdravstva v primarnem zdravstvu, saj so tam storitve najslabše plačane, in se posledično na tem področju dodeljuje največ koncesij.
    Opozarjamo tudi na to, da imajo koncesionarji obseg programov določen v koncesijskih pogodbah in so zato pri sklepanju pogodb o financiranju storitev vezani na omejitve iz koncesijskih pogodb. Državni zavodi takšnih omejitev nimajo in si ob hkratni odsotnosti javne mreže večinoma sami določajo vrsto in obseg dejavnosti, ki jo bodo opravljali.
    Medtem ko Združenje opozarja, da je pomembno, da koncesionarji zaposlujejo lastne zaposlene in ne najemajo zdravstvenega osebja iz javnih zdravstvenih zavodov preko s.p.-jev ali podjemnih pogodb pa državni zdravstveni zavodi za številne programe nimajo zaposlenih in z njimi sklepajo prav omenjene pogodbe (primer zobozdravstvene specialistike po zdravstvenih domovih, radiologi, anesteziologi, ginekologi v nekaterih bolnišnicah).
    Na tem mestu velja kot enega od predlogov za reševanje problematike pomanjkanja zdravstvenega kadra omeniti institut neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev oziroma svobodnega zdravnika kot ga poznajo v Nemčiji in na Nizozemskem. Takšna oblika delovanja ne jemlje zdravnikom, ki se za tako možnost ne bi odločili in so raje zaposleni v javnem zavodu, hkrati pa ponuja možnost fleksibilne zaposlitve.
  4. Pravične cene: Država (vključno z občinami) daje svojim zavodom v brezplačno uporabo prostore, opremo, financira investicije, pokriva izgube in zagotavlja brezobrestna posojila, medtem ko morajo koncesionarji za vse to poskrbeti sami. Če bi pravične cene upoštevale vso vrednost, ki jo državni zdravstveni zavodi že prejemajo iz javnih sredstev, bi ZZZS moral istovrstne storitve koncesionarjem plačevati po višjih cenah. To od naše države sicer terja tudi evropski pravni red, vendar se je Slovenija odločila, da ga ne bo upoštevala.

V sporočilu Združenja je tako mogoče zaznati številne posplošitve in žal tudi zavajanja, namesto predlogov, ki bi dejansko lahko omogočili boljše delovanje državnih zdravstvenih zavodov.

/objavil

Podpora sindikatu FIDES pri izvedbi stavke

Ljubljana, 05. februar 2024 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije podpiramo prizadevanja sindikata FIDES za izboljšanje pogojev v katerih delamo in boljše vrednotenje našega dela. Prepričani smo, da je potrebno sprejete in podpisane dogovore spoštovati. Živimo pa v situaciji, ko se podpisanih dogovorov ne drži Vlada Republike Slovenije.

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ne more vplivati na delo svojih članov. Vsak od članov se tako samostojno odloča, kako bo delal v času stavke. Smo društvo in ne sindikat. Tisti, ki delamo s koncesijo smo pomemben del javnega zdravstva. Že dolgo opozarjamo na dejstvo, da naše javno zdravstvo ni tako, kot bi si ga zaslužili naši pacienti. Je povsem unikatno za razvito zahodno Evropo, po kateri se zgledujemo in bi ji želeli biti enaki. Pacienti so pri našem delu in v naših ordinacijah vseeno osrednji deležnik.

Za približanje našega javnega zdravstva razvitim zahodnoevropskim zgledom potrebujemo hitre in učinkovite rešitve. Bistvene so naslednje štiri:

  1. Pacient mora imeti svobodno izbiro zdravnika/zobozdravnika, ki ga bo obravnaval.
  2. Zdravnik/zobozdravnik mora imeti svobodo izbire kje in v kakšnem pravnem položaju bo delal (kot zaposleni zdravnik, zasebnik, svobodni ponudnik zdravstvenih storitev, …).
  3. Koncesije in plačevanje po programih je potrebno ukiniti. Za javno zbran denar lahko storitve izvaja vsak zdravnik/zobozdravnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Denar sledi pacientu. Storitve, ki spadajo v obseg pravic iz javnega zdravstva, zavarovalnica plača tistemu, ki jih je ustrezno strokovno opravil.
  4. Potrebna je konkurenca zdravstvenih zavarovalnic.

Pričakujemo uspešno končanje stavke, kar bo kupljen čas za nujne spremembe. V nasprotnem primeru bo javnega zdravstva, kot si ga pacienti v evropski državi Sloveniji zaslužijo, kmalu konec.

/objavil

Podpora Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije sindikatu FIDES

Ljubljana, 04. januar 2024 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) smo presenečeni nad aktivnostmi odločevalcev, ki vodijo v razpad javnega zdravstvenega sistema kot ga poznamo. Vsekakor so v vedno slabšem položaju, ne samo zdravstveni delavci, ampak predvsem bolniki, ki bi si zaslužili varno, strokovno in predvsem dostopno obravnavo.

Edina dolgoročno možna rešitev je javni zdravstveni sistem kakršnega pozna vsa razvita Zahodna Evropa. V takšni ureditvi je v središču sistema bolnik, okrog katerega se nato, glede na zdravstvene potrebe in zmožnosti, postavi zdravstvena mreža, v katero se lahko vključujejo pod enakimi pogoji nato vsi deležniki, tako javni zavodi kot zasebniki.

Ugotavljamo namreč, da se z vsemi dosedanjimi ukrepi čakalne dobe v zdravstvu le še daljšajo, zdravstveni delavci odhajajo, bodisi iz javnega zdravstvenega sistema, bodisi iz zdravstva nasploh. Vse manj je interesa mladih zdravnikov za težko medicino ter  za delo na primarju. Namesto večje svobode pri izbiri na kakšen način in v kakšni organizacijski obliki bi želeli biti zdravstveni delavci zaposleni, se uvaja vedno več omejitev in regulacij poklica, praktično do te mere, da ga je na kvaliteten, varen in dostopen način že nemogoče izvajati.

Zaradi vsega naštetega v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije izražamo podporo sindikatu Fides pri vseh aktivnostih, ki bodo izboljšale delovne pogoje za zdravnike in zobozdravnike. Izražamo podporo tudi pri stavki, kot skrajnem možnem ukrepu, če bo potreben. Namreč le z izboljšanjem delovnih pogojev se lahko ohrani zadostno število zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvenem sistemu, kar bo pomenilo posledično tudi boljšo obravnavo in večjo dostopnost za bolnike. Vse ostalo vodi le v razpad javnega zdravstvenega sistema in dejansko privatizacijo zdravstva, kot ga poznajo že v državah bivše Jugoslavije.

/objavil

49. občni zbor Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS)

Ljubljana, 20. november 2023 – V soboto, 18. 11. 2023, je v Modri dvorani Domus Medica potekal 49. občni zbor Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Po zaključenem društvenem delu je potekala slavnostna podelitev MQ certifikata kakovosti in odličnosti, ki so ga v imenu svojih ambulant prejeli zobozdravniki dr. Sanda Lah Kravanja, Bojan Horvat, Staš Stanislav Naglič ter zdravnika Milan Lukman in Karmen Pahor. Sledila je predstavitev aktualnih predlogov spremembe zakonodaje, ki jih je prestavil vodja pravne službe Zdravniške zbornice Slovenije, gospod Peter Renčel. Po kratkem odmoru je sledilo predavanje priznanega slovenskega psihiatra dr. Željka Ćurića z naslovom »Zdravnik v ekonom loncu«.

Rdeča nit samega srečanja je bila problematika in postopen propad javnega zdravstvenega sistema pri nas. Prisotni smo se strinjali, da smo zasebniki še vedno pomemben del javnega zdravstva, in da je edina možna pot za ohranitev le tega, deregulacija in večja svoboda pri odločitvi v kakšni obliki želijo zdravniki in zobozdravniki znotraj tega sistema delovati. Bodisi kot zasebniki, bodisi kot zaposleni v javnih zavodih. V središču zdravstvene reforme tako ne bi smeli biti izvajalci, ampak bolniki, ki si zaslužijo kakovostno, varno in predvsem dostopno zdravstveno oskrbo.

Sporočilo za javnost (.pdf datoteka)

/objavil

Kaj pomeni odstop ministra za zdravje za prihodnost slovenskih pacientov?

Ljubljana, 10. julij 2023 – Pred nekaj dnevi je odstopil še en minister za zdravje. Ti, ki so sedaj njegovi najglasnejši kritiki, v ospredje javnega zdravstva ne postavljajo pacientov. Skrbi jih obstoj državnih zdravstvenih zavodov, ki sami po sebi ne zdravijo in ne nudijo storitev. Te nudimo zagnani zdravstveni timi (zdravniki, zobozdravniki medicinske sestre, tehniki, fizioterapevti…), katerih število v slovenskem javnem zdravstvu nezadržno pada.

V nekaj več kot leto dni trajajočem mandatu, zdaj že nekdanjega ministra, smo doživeli kar nekaj obljub o spremembah, ki bi naj izboljšale dostopnost bolnikov do zdravstvenih storitev in izboljšale pogoje dela za zdravstvene delavce. Obljube so nam dajale upanje za modernizacijo javnega zdravstvenega sistema po vzoru drugih evropskih držav. Sedaj smo spet na začetku.

Če se vrnemo nekaj mesecev nazaj. Zdravništvo je bilo v začetku leta 2023 pozvano, da pripravi in uskladi ključne točke, na podlagi katerih bi izgradili močan, dostopen in kvaliteten javni zdravstveni sistem. Predlagane spremembe so postavljale v središče javnega zdravstvenega sistema bolnike (in ne izvajalce) ter večjo fleksibilnost pri zaposlitvi in delovanju zdravnikov in zobozdravnikov po vzgledu javnih zdravstvenih sistemov v Zahodni Evropi. Na ta način bi tudi zmanjšali odliv kadra iz javnega zdravstvenega sistema. Dokument je bil sprva usklajen na koordinaciji zdravniških organizacij in nato v nekoliko spremenjeni obliki dokončno potrjen maja 2023 na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije kot najširše demokratično izvoljenega organa zdravništva. Na poslan dokument do danes nismo prejeli nobenega uradnega odgovora. Ne s strani ministrstva za zdravje, vlade niti kakšne druge državne institucije.

Opažamo trend, da se zdravništvo kot takšno pri predlogih za zdravstveno reformo praktično ne upošteva. Na razne okrogle mize in sestanke so vabljeni več ali manj isti posamezniki. Ti so v večini primerov tudi soustvarjali javni zdravstveni sistem zadnjih trideset let in so kot takšni tudi soodgovorni za današnje stanje. Zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov se tudi ne vključuje v nobene delovne skupine, naših predlogov se ne upošteva nikjer. In to kljub temu,  da smo večkrat ponudili pomoč in pripravljenost za sodelovanje. Žal se je izkazalo, da je širše, ali zgolj najglasnejše mnenje v državi, da je edino pravo javno zdravstvo le državno zdravstvo. Tisto, ki se izvaja izključno v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih. V središču sistema tako očitno ne bodo bolniki in njihove potrebe, ampak javni zdravstveni zavodi. Vsi napori vplivnih in vladajočih so tako aktivno usmerjeni v to, da se delovanje zasebnikov v javnem zdravstvenem sistemu maksimalno omeji, ali pa celo prepreči. Vendar predlogi za krepitev državnega zdravstva niso predlogi izboljšanja delovnih pogojev in večje fleksibilnosti zaposlitve, ki bi privabili kader in izboljšali kvaliteto oskrbe bolnikov. Gre za predloge omejevanja dela zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov znotraj javnega zdravstvenega sistema. To bi imelo za posledico ohranitev centralne in monopolne vloge javnih zavodov pri izvajanju javnega zdravstva, ne glede na to ali bo oskrba bolnikov zato kaj boljša. To je strmo nadaljevanje poti v propad slovenskega javnega zdravstva. Tega na način, kot si domišljajo javno glasni apologeti rešiteljev državnega zdravstva, ni mogoče rešiti. Takšni ukrepi seveda nikakor ne bodo ustavili odhoda kadra iz javnih zavodov, ampak bodo pripomogli samo še k hitrejši izgradnji vzporednega zasebnega zdravstvenega sistema v pravem pomenu besede. Javno zdravstvo bo tako na voljo na koncu le še za določeno zahtevno medicino, in za tiste bolnike, ki si zasebnega zdravstva ne bodo mogli privoščiti. V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije se zato tudi v prihodnje ne bomo zavzemali samo za interese zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ampak tudi za interese naših bolnikov. Ti si zaslužijo  kvalitetno,  varno, ustrezno strokovno in predvsem solidarno dostopno obravnavo. Bolniki kot osrednji deležniki vsakega zdravstvenega sistema bi vedno morali biti v središču javnega zdravstva. Kot takšni bi morali tudi imeti zagotovljeno ustavno pravico do svobodne in proste izbire zdravnika oziroma zobozdravnika, ne glede na njegovo mesto zaposlitve, prav tako do proste izbire zdravstvene zavarovalnice, tako kot je to omogočeno povsod drugje v Zahodni Evropi. Seveda pa imamo tudi zdravniki svobodo izbire, kje, kako in koliko bomo delali. Vsaj te svobode nam v demokraciji nihče ne more odvzeti. Kar nas čaka sedaj je zgolj umiranje bolnikov v čakalnih vrstah in postopen razkroj tega, čemur še z ostankom ponosa rečemo javno zdravstvo.

Kaj pomeni odstop ministra za zdravje za prihodnost slovenskih pacientov? (.pdf datoteka)

/objavil

Odziv Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) na novinarsko konferenco iniciative “Glas ljudstva”

Ljubljana, 13. februar 2023 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ponovno opozarjamo na dejstvo, da so koncesionarji del javne zdravstvene mreže in ne da samo prejmejo enako plačilo za opravljene storitve s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot javni zavodi, ampak imajo njihovi pacienti zagotovljene enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja kot pacienti zdravnikov zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih.

Glavne razlike za zdravnike zaposlene pri koncesionarjih glede na zdravnike zaposlene v javnih zavodih pa predstavlja predvsem večja fleksibilnost pri organizaciji dela, nabavi materialov ter plačilu opravljenega dela. Vse navedeno pa večini zdravnikov pomeni tudi boljše pogoje za delo, kar je tudi glavni razlog, da se odločajo za delo pri koncesionarjih. Ti pa pri poslovanju kot že omenjeno niso vezani na plačno lestvico javnih uslužbencev in na javna naročila, morajo pa pri svojem delu biti preudarni in ekonomični, kajti nosijo večjo finančno in tudi osebno odgovornost za svoje poslovanje kot zdravniki zaposleni v javnih zavodih.

Potrebno je poudariti tudi, da lastniki zdravstvenih domov niso državljani, ampak občine. Z zdravstvenimi domovi tako upravljajo posredno župani občin ustanoviteljic preko imenovanja večine članov v svetu zavoda, ta nato imenuje tudi direktorja javnega zavoda. Letni presežki v javnem zavodu na primarnem nivoju se prilijejo torej v proračun občin, kjer pa se lahko porabijo za karkoli, ne samo za zdravstvo.  Zasebniki dobiček pa v večini investirajo v svojo dejavnost, v nabavo bolj kvalitetnih medicinskih naprav in materiala pa tudi v nagrajevanje zaposlenih. Menimo, da ni rešitev v tem, da se omejuje delo zdravnikov in se jih prisili v določeno obliko zaposlitve, ampak da se vzpostavi kvaliteten nadzor nad porabo javnega denarja pri vseh, ne samo pri koncesionarjih, ampak tudi v javnih zavodih.

Za obstoječe stanje v zdravstvenem sistemu niso krivi ne bolniki, ne zdravniki, še najmanj pa koncesionarji. Nikakor se delovanje koncesionarjev ne more predstavljati kot eden izmed glavnih vzrokov uničevanja javnega zdravstvenega sistema, ampak so ti kvečjemu del rešitve. Trenutno stanje je bilo predvidljivo in je posledica neurejenih sistemskih razmer in neupoštevanja predlogov stroke iz preteklosti. Zato še vedno predlagamo sistem, kjer končno postane bolnik središče zdravstvenega sistema in kjer bodo finančna sredstva sledila bolniku in ne izvajalcem. Ob tem mora imeti bolnik že po ustavi zagotovljeno prosto izbiro do zdravnika, pri katerem se želi zdraviti, zdravnik pa mora  imeti prosto izbiro do tega v kakšni obliki želi delovati – bodisi kot zasebni zdravnik bodisi kot zaposlen v javnem zavodu. Tako ne bi bilo potrebe po koncesijah in zdravstvenih programih, ampak bi izvajalci konkurirali v okviru javne zdravstvene mreže s ciljem zagotavljati čim boljšo in čim bolj kakovostno storitev za bolnike. Vse ostale rešitve bodo povzročile dejansko propad javnega zdravstvenega sistema in privatizacijo v pravem pomenu besede.

Priponka:
Odziv Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije na novinarsko konferenco iniciative “Glas ljudstva” (.pdf datoteka)

/objavil