Avtor: Miro Lasbaher, dr. med.

Prekinitev sodelovanja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Včerajšnji sestanek predsedstva Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in  zobozdravnikov Slovenije (Združenje) je v veliki meri minil v znamenju dogovarjanja o prekinitvi sodelovanja z ZZZS.

Združenje že dalj časa opozarja na nevzdržen odnos ZZZS-ja in ministrstva za zdravje do koncesionarjev, ki smo po zakonodaji enakopraven, v resnici pa milo rečeno zanemarjen del javnega zdravstva. In najbolj sveže ideje s strani politike in zavarovalnice to nevzdržno stanje poskušajo še poslabšati. V tem duhu je bil spisan tudi predlog novega ZZDej, ki pa ga je k sreči prehitela direktiva EU o prostem pretoku blaga in storitev, sajv predlogu niti malo ni bila upoštevana, kaj šele, da bi bil zakon z njo usklajen. Tako je v predlogu  ZZDej ogromno govora o koncesijah, le-te pa v skladu z direktivo sploh niso več potrebne. Potrebna je namreč samo licenca zbornice, ki opredeljuje področje, na katerem zdravnik lahko opravlja svoje delo.

Sedaj direktiva bolnikom omogoča ogromno svobode pri izbiranju storitev, ZZDej pa je vseboval za izvajalce kup omejitev pri pridobivanju soglasij in dovoljenj za izvajanje teh storitev. Če se izrazim zgodovinsko obarvano: za bolnike popolno demokracijo, za izvajalce sužnjelastništvo s strani države. In sužnjelastništvo država preko ZZZS-ja pridno izvaja predvsem nad koncesionarji. Kako? Postavila nas je v podrejen položaj ne samo proti našim javnim zavodom, po uveljavitvi direktive tudi še proti tujim izvajalcem zdravstvenih storitev. Tako sedaj bolnikom, ki se odločijo za zdravstvene storitve izven naše domovine poravnava stroške v višini doma priznanih cen v celoti. Kar domačim nikoli v vsej zgodovini koncesionarstva ni! Gre za vsem znano preseganje plana storitev, ki je pri različnih izvajalcih različno visok. Pri koncesionarjih na primarni ravni celo do 40%. Povedano po domače: 40% dela, ki je bilo opravljeno (pregledi, laboratorij… ), nikoli ni bilo plačano! Z napovedano pocenitvijo zdravstvenih storitev za 3% v prihodnjem letu se bo ta delež še povečal! In matematika ZZZS-ja je v bodoče zelo enostavna: kolikor več bo denarja porabljenega za storitve v tujini, toliko manj ga bo na voljo v domovini. In odstotek neplačanih storitev bo narasel na koliko? 60% ali 70%? Kje je junak iz ZZZS-ja, ki bo to odgovoril? Posledično se bodo pri nas čakalne dobe, ki so razlog za odhajanje na preglede v tujino, še podaljšale. Direktiva EU pa tukaj ne pušča nobenih dvomov: kot so enakopravni »potrošniki«, so enakopravni tudi izvajalci zdravstvenih storitev! Tako bi moral ZZZS v praksi vsak naš izstavljen račun plačati v višini priznanih cen zdravstvenih storitev. Če tega ne stori, imajo privilegij seveda tuji izvajalci! Kar neenakopravnost domačih izvajalcev proti tujim spet poveča. In samo enakopravnosti s tujimi izvajalci si, verjemite, vsi koncesionarji (verjetno pa tudi vsi javni zavodi) želimo že ves čas. ZZZS naj nam plača vse opravljeno delo, ki je pravica zavarovancev. Sedaj pa imamo sistem, kjer ZZZS obljublja zavarovancem vse, izvajalcem pa plačuje, kar se mu zljubi!

Vse te nakopičene težave so nas v Združenju napeljale na razmišljanje o prekinitvi sodelovanja z ZZZS-jem. In uvedbi samoplačništva v naše ambulante v prihodnjem letu. Kar za zavarovance in ZZZS pomeni dodatne zaplete in poti pri izterjavi povračil za opravljene storitve (kar morajo sedaj narediti oboji po storitvi, ki je opravljena v tujini) pri domačih izvajalcih. Direktiva EU to omogoča. Ne omogočajo pa tega domači pravni akti. Kar pa seveda ne pomeni, da zadeva ni izvedljiva! Prav gotovo bi nas v Luxemburgu čudno gledali, če bi se našel izvajalec, ki bi zadevo privedel do obravnave na evropskem sodišču. Naša država ima s takšnimi postopki že negativne izkušnje (izbrisani, na primer… ). Mar bi res radi doživeli podobno kalvarijo še na področju zdravstvenih storitev?

Miro Lasbaher, dr. med., član IO Združenja