SPOROČILO ZA JAVNOST

Rezultati raziskave, ki je bila opravljena med člani Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS)

Ljubljana, 15. julij 2019 – Med marcem in majem letos je Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) med svojimi člani izvedlo raziskavo o ocenjenih vlaganjih v prostore in opremo, ki omogočajo izvajanje naše dejavnosti. Raziskava je obsegala tudi vprašanja o storitvah, ki so jih v letu 2018 opravili kolegi in niso bile krite s strani ZZZS.

Na anketo je odgovorilo 354 članov. Vzorec je reprezentativen in ga bomo uporabili za nekatere dodatne izračune in ocene. Glede na dejavnost oziroma specializacijo je anketo izpolnilo največ zobozdravnikov (123), splošnih zdravnikov (104), sledila je specialistična ambulantna dejavnost (84), pediatrija (22), ginekologija (20) in en predstavnik bolnišnične specialistične dejavnosti. Velika večina anketiranih svojo dejavnost opravlja že več kot 10 let.

Vložena sredstva, ki smo jih zasebni izvajalci investirali v prostore, so najvišja pri specialistični ambulantni dejavnosti, kjer v povprečju presegajo 200.000 EUR, sledijo ginekologi s povprečno vrednostjo nekaj čez 180.000 EUR, zobozdravniki s 128.000 EUR, splošni zdravniki z nekaj več kot 110.000 EUR in pediatri z dobrimi 78.000 EUR na ordinacijo. Sredstva, ki smo jih vložili v opremo prostorov, kjer delamo, pa so najvišja pri ginekologih in specialistični ambulantni dejavnosti, kjer v povprečju presegajo 200.000 EUR in zobozdravnikih, kjer v povprečju dosežejo skoraj 140.000 EUR. Precej manj, vendar gre še vedno za znatna sredstva, so v opremo investirali splošni zdravniki, v povprečju nekaj čez 50.000 EUR in pediatri, nekaj čez 30.000 EUR na ordinacijo.

Zanimivi so podatki o neplačanih storitvah v letu 2018 s strani ZZZS. Največ so za svoje izbrane paciente, brez plačila s strani ZZZS, opravili splošni zdravniki. V povprečju splošnemu zdravniku ZZZS ni plačal nekaj več kot 20.000 EUR opravljenega dela. Sledijo ginekologi s povprečnim zneskom 17.000 EUR in pediatri, specialisti ter zobozdravniki s povprečno 8.000 EUR neplačanih, vendar opravljenih storitev na posamezno ambulanto.

Raziskava je pokazala tudi, da v povprečju 2,5 ure dnevno, poleg ordinacijskega časa, porabimo za nemoteno delo ambulante. Izkoristimo pa v povprečju, glede na starostno strukturo, malo dni rednega letnega dopusta. Raziskava je pokazala, da izkoristimo zasebni zdravniki in zobozdravniki med 22 (ginekologi) in 29 (zobozdravniki) dni rednega letnega dopusta. A kljub temu nas je, glede na rezultate raziskave, dve tretjini zadovoljnih z delom, ki ga opravljamo.

Na podlagi raziskave lahko mirno trdimo, da brez našega dela in sredstev, ki smo jih vložili v svoje ordinacije, zdravstven sistem v Sloveniji več ne bi deloval. Ministrstvo za zdravje lahko s podatki iz registra zdravnikov, ki ga vodi, izračuna celoten vložek zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov v slovenski zdravstveni sistem. Na podlagi tega mora vlada RS sprejeti ukrepe, ki bodo končali diskriminatorno obravnavo samozaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov. Na Ustavno sodišče (US) sta v zadnjem mesecu prispeli še dve zahtevi za presojo ustavnosti Zakona o zdravstveni dejavnosti. Njegova sprememba je nujna, ne samo zaradi neustavnih rešitev (delno je to že potrdilo US), ampak tudi zaradi nekaterih rešitev, ki naše zdravstvo delajo neevropsko. Pacienti in vsi, ki v zdravstvu delamo, pa si zaslužimo prav to – evropsko primerljivo zdravstvo.